Konec zime prinaša toplejše dni in več cvetnega prahu. Zaradi temperaturnih nihanj se hitro spremeni tudi mikroklima v stanovanjih.
Zračenje in alergeni v prostorih
Ob prvih sončnih žarkih radi na stežaj odpremo okna. Zračenje je seveda potrebno, a spomladanski zrak prinaša veliko delcev. Cvetni prah, trosi plesni in ostanki cestnega prahu pridejo v stanovanje. Ko okna zapremo, ti delci ostanejo notri.
Prah se sčasoma posede na pohištvo, preproge in posteljnino. Že hoja po sobi ga spet dvigne. Koncentracija alergenov v zaprtem prostoru je zato včasih višja kot zunaj. Na to vpliva tudi vlaga. Spomladanski dež hitro poveča zunanjo vlago, ki ob odprtih oknih preide v stanovanje.
Težave z vlago pri zračenju
Odpiranje oken osveži zrak, a prinese spremembe v vlagi. Ta bi morala v bivalnih prostorih ostati med 40 in 60 odstotki. Višja vlaga pospeši razvoj pršic in zidne plesni. Pršicam ustreza vlaga nad 65 odstotki, njihovi iztrebki pa so močan alergen. Zračenje skozi okno vlage ne zniža, ampak jo le izenači z zunanjo.
Obdelava zraka s klimatsko napravo
Klimatske naprave že dolgo niso namenjene le poletnemu hlajenju. Gre za toplotne črpalke, ki zrak hladijo ali grejejo, ga razvlažujejo in filtrirajo. Notranji zrak nenehno kroži skozi vgrajene filtre in izmenjevalnike toplote.
Zrak vstopi pri vrhu notranje enote in gre skozi grobi mrežasti filter. Ta zadrži večji prah in dlake. Fini filtri nato ustavijo manjše delce, kot sta PM2.5 in cvetni prah. Zrak gre nato mimo lamel uparjalnika, kjer se razvlaži. Vlaga na hladnih lamelah kondenzira in odteče po cevi ven. Ventilator nato v prostor potisne suh in prečiščen zrak.
Posledice umazanih filtrov
Sistem potrebuje neoviran pretok zraka. Spomladi se filtri zaradi cvetnega prahu hitreje zamašijo. Umazanija ustvari oviro, zato pade zračni tlak. Ventilator porabi več energije, da premakne enako količino zraka, učinkovitost delovanja pa se precej zmanjša.
Zamašen filter zmanjša pretok zraka za približno 15 do 20 odstotkov. Kompresor mora zato delovati dlje. Učinkovitost ogrevanja (SCOP) se lahko zniža s 4.2 na 3.5 ali manj. Posledično zraste poraba elektrike. Umazan filter lahko v nekaj mesecih prinese nekaj deset evrov višji račun za elektriko.
Nevarnost razvoja plesni
Slabši pretok zraka vpliva tudi na čistočo v notranjosti naprave. Vlaga na umazanem uparjalniku omogoča razvoj mikroorganizmov. Prah in voda sta namreč dobro okolje za bakterije in plesni. Na lamelah in ventilatorju se tako sčasoma nabere biofilm.
Po zraku se začnejo širiti mikrobi. To najprej opazimo pri vonju. Ob zagonu se pojavi kiselkast ali zatohel vonj. Takrat samo pranje mrežastih filtrov pod vodo ni več dovolj. Za odstranitev nabrane umazanije je potrebno čiščenje z ustreznimi čistili in paro.
Znaki za potrebno čiščenje
Da klimatska naprava potrebuje vzdrževanje, lahko ugotovite sami na podlagi nekaj preprostih znakov:
- Če zamašeni filtri ovirajo zrak, se pogosto pojavi nenavaden zvok, kot je piskanje ali rožljanje ventilatorja.
- Prisotnost vonja ob zagonu kaže na težave z uparjalnikom in umazanijo.
- Včasih so opazne vizualne spremembe. Temne pike na loputah namreč nakazujejo prisotnost črne plesni.
- Očiten signal je tudi padec zmogljivosti, ko naprava rabi dalj časa za hlajenje ali ogrevanje prostora, zračni tok pa je šibak.
Če opazite te znake, bo verjetno potreben servis oziroma globlje čiščenje notranjosti.
Naprednejši načini filtracije
Nekatere sodobne naprave poleg navadnih filtrov uporabljajo tudi generatorje hladne plazme. Ti znotraj naprave z visoko napetostjo ionizirajo zrak. Pozitivni in negativni ioni se nato v zraku vežejo na prah, bakterije ter plesni.
S tem se razgradi struktura teh delcev. Cvetni prah postane manj alergen, bakterije pa propadejo. Ioni se razširijo tudi v tiste dele sobe, kamor zrak iz klime ne piha neposredno. Z dodatnimi filtri, kot so HEPA, se zrak v prostoru lahko zelo dobro prečisti.
Vzdrževanje in stroški
Redno vzdrževanje prepreči nabiranje umazanije in ohrani učinkovitost delovanja. S čistimi filtri in uparjalnikom je kompresor manj obremenjen. Naprava zato deluje bolje in ima daljšo življenjsko dobo.
Čiščenje pred pomladjo ohrani normalno porabo elektrike. Prepreči tudi poškodbe ventilatorja, do katerih lahko pride, če se na njem nabere preveč prahu. Popravila kompresorja so draga, redno čiščenje filtrov pa vam vzame le nekaj minut. Za zmanjšanje vlage in alergenov pogosto zadošča že pravilna uporaba in čiščenje naprave, ki jo že imate.
Ogrevanje spomladi
Spomladi se temperature čez dan precej spreminjajo. Zjutraj je lahko hladno, popoldne pa se ozračje segreje nad dvajset stopinj. Radiatorji ali talno gretje se na te spremembe odzivajo prepočasi. Če talno gretje deluje še zjutraj, bo popoldne v prostoru hitro prevroče.
Klimatske naprave so pri hitrih spremembah temperature zelo uporabne. Njihova prednost je hiter odziv. Zjutraj lahko prostor v nekaj minutah segrejejo na 22 stopinj. Ko postane topleje, se moč hlajenja ali razvlaževanja samodejno prilagodi, temperatura v sobi pa ostane enakomerna.
Uporaba ponoči
Med spanjem se telesna temperatura nekoliko spusti, zato nam v pretoplem prostoru hitro postane vroče. Raziskave kažejo, da so temperature za spanje najboljše med 18 in 20 stopinjami Celzija ob okoli 50-odstotni vlažnosti zraka.
Noči so včasih vlažne, zato odprto okno ni dovolj. Pri tem pomaga funkcija nočnega delovanja. Klima zrak rahlo ohlaja in razvlažuje, ventilator pa deluje tiho. Zrak potuje proti stropu, da vas ne moti prepih. Vlaga se zniža, v prostor pa ne vnašate zunanjih alergenov.
Hladen zrak je težji in pada proti tlom. Če bi pihal neposredno proti postelji, bi vam bilo hitro prehladno. Bolje je, da lopute usmerite vodoravno, da zrak drsi ob stenah navzdol. Klima bo prostor ohladila brez neprijetnega pihanja. Poraba elektrike je takrat zelo majhna, saj kompresor in ventilator delujeta na najnižjih obratih. Tako si zagotovite udobnejši spanec in hkrati ohranjate nizko porabo energije.
