Poleti vročina pogosto poveča račune za elektriko. Veliko ljudi ima doma vroče, tudi če klimatska naprava deluje ves dan. Težava običajno ni v sami napravi. Mnogi preprosto ne vedo, kako hlajenje zraka sploh deluje.
Zakaj termostat ni stopalka za plin?
Velikokrat ob prihodu v vroče stanovanje nastavimo temperaturo na 18 stopinj. Mislimo, da bo tako prostor hitreje hladen. A klima pri 18 stopinjah ne piha hladnejšega zraka kot pri 24 stopinjah. Tudi prostor se ne ohladi hitreje. Sistem preprosto piha s polno močjo toliko časa, da doseže izbrano temperaturo, nato obrate zmanjša.
Če nastavimo prenizko temperaturo, kompresor dela na polno več ur zapored. V prostor piha zelo hladen zrak, kar ustvari prepih. Stene in pohištvo medtem ostanejo tople. Zaradi tega porabimo več elektrike in hitreje obrabimo napravo.
Najdražja napaka pri ohlajanju stanovanja
Zjutraj pred odhodom od doma pogosto ugasnemo klimo, da bi prihranili. Poleti se zrak v stanovanju medtem hitro segreje. Vendar zrak sploh ni glavna težava. Stene, tla in pohištvo čez dan vase vsrkajo veliko toplote.
Popoldne klima ne hladi samo zraka. Ohladiti mora celotno maso stanovanja. Zrak se ohladi v nekaj minutah. Za odvzem toplote iz betonskih sten in masivnega pohištva pa mora naprava delovati z vso močjo več ur. Inverterske klime so narejene za vzdrževanje temperature z malo moči. Če jih vsak dan ugašamo, te tehnologije sploh ne izkoristimo.
Izračun porabe za tipično stanovanje
Vzemimo za primer stanovanje veliko 60 kvadratnih metrov. Tam je običajno nameščena klima z močjo 3,5 kilovata. Pri izračunu bomo upoštevali ceno elektrike 0,20 evra za kilovatno uro.
Strošek stalnega vzdrževanja temperature
Najprej poglejmo primer, ko klima deluje ves dan in vzdržuje temperaturo 25 stopinj. Kompresor po začetnem ohlajanju umiri obrate. Takrat porabi okoli 300 vatov električne moči. Če naprava tako dela 10 ur na dan, porabi 3 kilovatne ure. Mesečno je to 90 kilovatnih ur oziroma 18 evrov. V stanovanju ni vročine, stene pa ostanejo prijetno hladne.
Koliko stane ohlajevanje pregretih sten
Sedaj pa primer, ko klimo izklopimo zjutraj in jo prižgemo ob 16. uri. V stanovanju je takrat 30 stopinj. Nastavimo jo na 18 stopinj. Naprava začne pihati s polno močjo in porabi 1200 vatov. Da spravi vročino iz sten in prostora, tako dela vsaj 5 ur. Sledi še nekaj ur zmernega delovanja. Dnevna poraba naraste na 7,5 kilovatne ure. Na mesec to znese 225 kilovatnih ur ali 45 evrov.
Zgolj zaradi drugačnega načina uporabe plačamo 27 evrov več na mesec. Pri tem nas popoldne več ur zebe, ker klima v prostor močno piha hladen zrak. Šele precej kasneje se stene nehajo segrevati.
Pomen obvladovanja vlage v zraku
Naše telo ne zaznava samo temperature zraka. Zelo pomembna je tudi vlaga. Kadar je zrak vlažen, znoj težje izhlapeva s kože in nam je hitreje vroče. Zato se pri 26 stopinjah in nižji vlagi počutimo precej bolje kot pri 24 stopinjah in visoki vlagi.
Ob visokih temperaturah pogosto zadostuje že vklop funkcije za razvlaževanje. Klima takrat upočasni ventilator. Zrak potuje počasneje in vlaga se lažje nabere na lamelah. V prostoru nam tako ni vroče, čeprav termostat kaže 26 stopinj. Poraba elektrike se hkrati opazno zmanjša.
Vpliv zunanjih dejavnikov na porabo
Na delovanje in porabo močno vpliva neposredna okolica hiše. Zelo pomaga senčenje oken. Sonce, ki posije skozi steklo, segreje prostor. To toploto mora nato naprava odstraniti s hlajenjem. Spuščene zunanje rolete na južnih in zahodnih oknih hitro zmanjšajo potrebo po hlajenju.
Notranje žaluzije ne pomagajo veliko. Ko sonce posije skoznje, je toplota že v sobi. Zunanje senčenje pa vročini prepreči vstop v stanovanje. Naprava tako popoldne precej lažje ohlaja prostor.
Čiščenje filtrov in pretok zraka
Tudi najboljše klimatske naprave ne bodo hladile pravo, če zrak skozi njih ne more krožiti. Pogost razlog za slabo delovanje je umazan filter v notranji enoti.
Na njem se nabirajo prah in dlake. Debela plast umazanije ustavi pretok zraka. Notranjost klime se preveč ohladi, ker mimo nje ne pride dovolj toplega zraka iz sobe. Včasih začne naprava zmrzovati ali iz nje kaplja voda. Filtre poleti redno sperite pod tekočo vodo. Tako bo zrak lažje krožil in ventilator bo manj obremenjen.
Tudi zunanja enota potrebuje zrak
Zunanja enota oddaja toploto iz stanovanja ven. Okoli nje mora krožiti zrak. Če jo obdaja grmičevje ali vanjo neposredno sije vroče sonce, kompresor težko odda toploto. Takrat potrebuje precej več elektrike. Poskrbite, da bo zunanji del naprave čist in da bo zrak okoli njega neovirano krožil.
Kam usmeriti hladen zrak
Hladen zrak se spušča proti tlom. Kljub temu mnogi usmerijo lopute na klimi navzdol, včasih naravnost proti kavču. Zaradi tega je na enem delu sobe mraz, na drugem pa ostane vroče.
Zrak vedno usmerite vodoravno pod strop. Tako se bo razporedil po sobi in nato počasi padel proti tlom. Hladen in topel zrak se bosta pomešala. Klima bo pri tem lažje izmerila dejansko temperaturo v sobi, saj curek mrzlega zraka ne bo pihal neposredno v njen senzor.
Prezračevanje prostorov ob prižgani klimi
Večina naprav v sobo ne prinaša svežega zraka. Le krožijo in hladijo tistega, ki je že tu. V zaprtem stanovanju začne zmanjkovati kisika. Zato je prezračevanje nujno tudi sredi poletja. Vendar to naredimo takrat, ko so zunanje temperature nekoliko nižje.
Okno, ki je stalno odprto na nagib, pomeni veliko izgubo elektrike. Hladen zrak gre ven, vročina in vlaga pa v stanovanje. Naprava zaradi tega stalno dela s polno močjo. Stanovanje prezračite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Naredite prepih za nekaj minut. Tako se bo zrak povsem zamenjal, svežina pa bo ostala v prostorih.
