Jeseni ljudje klimatske naprave pogosto preklopijo s hlajenja na ogrevanje. Čeprav so bile te naprave vgrajene predvsem za poletje, lahko prostore učinkovito tudi grejejo. Za dobre rezultate pa jih je treba pravilno uporabljati.
Kako deluje tehnologija toplotne črpalke v dnevni sobi?
Klime delujejo na principu toplotne črpalke zrak-zrak. Toplote ne ustvarjajo z električnim grelcem. Zunanja enota s pomočjo kompresorja in plina črpa toploto iz zunanjega zraka in jo prenaša v prostor. Tudi ko so temperature zunaj okoli ničle, je v zraku dovolj energije za ogrevanje. Zato je tak način veliko bolj učinkovit od klasičnih električnih radiatorjev ali IR panelov.
Sistem za vsak porabljen kilovat elektrike v prostor odda od tri do štiri kilovate toplote. To razmerje imenujemo koeficient energetske učinkovitosti (COP). Spomladi in jeseni je ta koeficient najvišji. Stroški obratovanja so takrat zelo nizki. Navaden električni grelec za en kilovat oddane toplote porabi en kilovat elektrike. Inverterska klima ta strošek zmanjša za trikrat do štirikrat.
Koliko stane ogrevanje povprečnega 60-kvadratnega stanovanja?
Vzemimo primer 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja s srednje dobro izolacijo. Potreba po toplotni moči je tu okoli 50 vatov na kvadratni meter. Skupna potrebna moč za ogrevanje je torej 3 kilovate. Ogrevanje takšnega stanovanja z električnimi grelci ali IR paneli (10 ur na dan) bi porabilo 30 kilovatnih ur (kWh) elektrike. Če kilovatna ura stane 0,20 evra, je dnevni strošek 6 evrov. Na mesec to znese okoli 180 evrov.
S klimatsko napravo so številke drugačne. Če je sezonski izkoristek (SCOP) 3,5, bo klima za 3 kilovate toplote porabila okoli 0,85 kilovata elektrike. V 10 urah je to 8,5 kWh. Dnevni strošek pade na 1,70 evra, mesečni pa na okoli 51 evrov. V primerjavi z direktnim ogrevanjem na elektriko v enem mesecu prihranite skoraj 130 evrov.
Ogrevanje s klimo je v prehodnem in zimskem obdobju tudi za 30 do 50 odstotkov cenejše od plina ali toplovoda. Zato se nakup sodobne klimatske naprave hitro povrne, še posebej, če z njo nadomestite drage energente ali stare peči na kurilno olje.
Pravilna usmeritev zračnega toka za maksimalen izkoristek
Topel zrak se dviguje, hladen pa spušča. Poleti pri hlajenju lamele usmerimo vodoravno ali navzgor, da mrzel zrak pada po prostoru. Pri ogrevanju naredimo obratno. Lamele usmerimo strmo navzdol proti tlom. Topel zrak se bo od tal dvigoval in prostor ogrel enakomerno.
Če lamele pustite v vodoravnem položaju, bo topel zrak ostal pod stropom. Termostat bo hitro zaznal doseženo temperaturo in zmanjšal gretje. Pri tleh bo ostalo hladno. Sistem tako ne bo ogrel bivalnega dela prostora, vi pa boste imeli hladne noge.
Zakaj je kampanjsko prižiganje najdražja napaka?
Veliko ljudi greši pri načinu ogrevanja. Klimo ob odhodu od doma ugasnejo. Ko se vrnejo, jo prižgejo in nastavijo na 28 stopinj, da bi se hitreje ogreli. To porabi veliko energije in ne deluje dobro.
Klima ne bo grela hitreje, če nastavite višjo temperaturo. Kompresor bo le dlje časa delal na polno. Ko se prostor čez dan ohladi, se ohladijo tudi stene in pohištvo. Zato je za ponovno segrevanje potrebna velika količina energije. Kompresor ima pri polni obremenitvi najslabši izkoristek. Ta lahko s 3,5 pade na 2 ali manj.
Nenehno prižiganje in ugašanje poveča porabo elektrike za 20 do 30 odstotkov. V našem primeru 60-kvadratnega stanovanja je to 10 do 15 evrov dodatnega stroška na mesec.
Pravilen pristop k nastavitvi temperature
- Stalna temperatura preprečuje podhlajevanje prostorov.
- Ob odhodu znižajte temperaturo za kvečjemu dve ali tri stopinje (recimo z 22 na 19 stopinj).
- Klima bo z majhno močjo vzdrževala toploto v stenah in pohištvu.
- Ko pridete domov, bo dvig nazaj na 22 stopinj hiter in poceni.
Ustrezna izbira hitrosti ventilatorja
Avtomatski način ventilatorja je pogosto najboljši, pri ogrevanju pa zna povzročati težave. Ko klima začne greti hladen prostor, ventilator piha hitreje. Ko se prostor segreje, se upočasni. V večjih ali slabo izoliranih prostorih se lahko ventilator upočasni preveč. Topel zrak takrat ne pride več do vseh kotov sobe.
V tem primeru hitrost ventilatorja ročno nastavite na srednjo ali višjo stopnjo. Zrak bo tako lažje krožil po vsem prostoru. Tihi način in zelo nizka hitrost ventilatorja pri ogrevanju znižata prenos toplote. Kompresor mora zato delati močneje in porabi več elektrike.
Kaj pomeni zimski cikel odtaljevanja zunanje enote?
Ko temperature padejo blizu ničle in je vlaga visoka, se na zunanji enoti nabira led. To ni okvara, ampak normalen pojav. Zunanja enota pri črpanju toplote zrak še dodatno ohladi. Če je zunaj 2 stopinji, bo imel zrak iz enote pod ničlo. Zato vlaga na njej zmrzne.
Za taljenje ledu klima občasno sproži cikel odtaljevanja. Proces se takrat obrne. Notranja enota neha pihati, lamele se zaprejo in včasih zasveti lučka. Toplota gre takrat v zunanjo enoto, da stopi led. To traja od 5 do 15 minut. Med odtaljevanjem naprave ne ugašajte z daljincem. Ljudje včasih mislijo, da se je klima pokvarila, in jo ugasnejo. S tem se proces prekine. Na zunanji enoti se začne debeliti led, kar lahko poškoduje ventilator ali kompresor.
Vzdrževanje filtrov in vpliv na porabo
Za gretje je pomemben dober pretok zraka. Filtri v notranji enoti lovijo prah. Če so zamašeni, zrak težje prehaja. Kompresor mora zato delovati z večjo močjo, notranji ventilator pa postane glasnejši.
Umazani filtri povečajo porabo elektrike za 5 do 15 odstotkov. Pozimi to pomeni višje zneske na položnicah. Ko klimo uporabljate vsak dan, filtre odstranite, operite in posušite vsaj enkrat na mesec. Vzame vam le nekaj minut, prepreči pa okvare in zniža stroške.
Kako tloris vpliva na razporeditev toplote?
Ena notranja enota težko ogreje celotno stanovanje, če ima to veliko sob in hodnikov. Topel zrak se ne širi za vogale tako kot pri radiatorjih. V 60-kvadratnem stanovanju z dolgim hodnikom, spalnico in kopalnico klima v dnevni sobi ne bo dosegla vseh prostorov.
Spalnica bo bolj hladna. Kopalnica bo verjetno potrebovala dodaten radiator ali talno gretje. Če boste poskušali oddaljene sobe ogreti tako, da boste povišali temperaturo na klimi v dnevni sobi, bo tam pretoplo, v spalnici pa še vedno hladno. Poraba elektrike bo ob tem močno narasla.
Omejitve pri ekstremno nizkih zunanjih temperaturah
Osnovne klime dobro delujejo do zunanje temperature -5 ali -10 stopinj Celzija. Pri nižjih temperaturah težje črpajo toploto. Izkoristek naprave pade. Pri 5 stopinjah je izkoristek okoli 3,5, pri -15 stopinjah pa lahko pade na 1,5 ali 2. Kljub temu je gretje s klimo tudi v hudem mrazu cenejše od električnih grelcev.
Pomen prilagojene zunanje enote za hude zime
Za kraje s hudimi zimami so primernejše močnejše klime, narejene za ogrevanje tudi do -25 stopinj Celzija. Imajo močnejši kompresor in grelne kable v zunanji enoti. Kabli preprečijo, da bi kondenz zmrznil v pladnju, zato voda ob odtaljevanju normalno odteče.
Ogrevanje s klimatsko napravo zniža stroške in zmanjša odvisnost od fosilnih goriv. Za dobro delovanje morate lamele usmeriti proti tlom in naprave ne ugašati vsakič, ko greste od doma. Čistite filtre in pustite klimi, da občasno odtali led na zunanji enoti. Tako bo naprava brez večjih težav prestala celotno ogrevalno sezono.
