Poleti zunanje enote grelnih in hladilnih sistemov pogosto trpijo zaradi vročine in hitre rasti rastlin v okolici. Ljudje včasih pozabijo, da naprava za normalno delovanje potrebuje neoviran pretok zraka. Na drobnih lamelah uparjalnika se hitro nabereta prah in cvetni prah. Nastane plast umazanije, ki povzroča tehnične težave in draga popravila.
Zakaj zunanja enota poleti potrebuje več zraka
Zunanja enota skrbi za prenos toplote med okolico in hladilnim sredstvom v sistemu. Kadar poleti hladi hišo, mora naprava oddati toploto v zunanji zrak. Če je zunaj 35 stopinj Celzija ali več, je razlika v temperaturi majhna. Ventilator mora takrat potegniti skozi lamele ogromno zraka, včasih tudi več tisoč kubičnih metrov na uro, da zadeva sploh deluje.
Podobno je pri gretju sanitarne vode. Sistem črpa energijo iz vročega zunanjega zraka za segrevanje bojlerja. Čeprav bi visoke zunanje temperature ta proces morale olajšati, umazan uparjalnik vse skupaj pokvari. Zrak ne kroži, zato se izmenjava toplote ustavi. Kompresor se mora precej bolj naprezati in deluje pod višjimi pritiski, da sploh doseže želeni učinek.
Težave s cvetnim prahom in umazanijo
Uparjalnik se ne zamaši naenkrat. Vse se začne že spomladi, ko topolov puh in cvetni prah iglavcev na aluminijastih lamelah na zadnji strani naprave ustvarita tanko, lepljivo plast. Ko nastopi suho poletje, se nanjo prilepi še fin prah iz okolice. Sčasoma nastane gosta plast umazanije, ki povsem zapre reže.
Težavo pogosto poslabša neposredna okolica. Trava in okrasno grmičevje poleti hitro rasteta. Če zelenje seže do ohišja ali raste v lamele, preprečuje pretok zraka. Včasih lastniki ob zunanjo enoto odložijo vrtno orodje, vreče z zemljo ali pa jo poskušajo skriti z okrasnimi koriti. Vsaka ovira močno omeji zračenje naprave.
Znaki, da napravi primanjkuje zraka
Še preden se sistem popolnoma ustavi, nas na slab pretok zraka opozori zvok naprave. Ventilator deluje pri višjih obratih in postane precej bolj zamolkel, ker se bori z zračnim uporom. Glasnejši je tudi kompresor, ohišje pa lahko zaradi vibracij začne ropotati.
Opazimo lahko tudi slabšo učinkovitost. Hlajenje prostorov traja dlje kot običajno ali pa sistem sploh ne doseže nastavljene temperature. Priprava tople vode se lahko zavleče na nekaj ur, namesto da bi bila končana hitro. Če kompresor deluje zelo dolgo brez premora, očitno ne zmore več normalno prenašati toplote.
Ko je pretok zraka premajhen, tlak hladilnega plina na tlačni strani kompresorja močno naraste. Takrat varnostno stikalo izklopi napravo, da ne bi prišlo do poškodb kompresorja ali cevi. Na zaslonu notranje enote se običajno prikaže napaka zaradi previsokega tlaka (High Pressure Error).
Kaj se dogaja pri pregrevanju
Ko tlak v sistemu preveč naraste, se močno dvigne tudi temperatura kompresorja. Kompresorsko olje pri previsokih temperaturah postane preredko in ne maže več gibljivih delov. Kovinski deli se začnejo drgniti med seboj, kar hitro pripelje do mehanskih poškodb.
Trpi tudi elektronika. Inverterska plošča za krmiljenje naprave je vgrajena v zunanji enoti in se hladi z istim zrakom kot uparjalnik. Njen hladilni del je običajno nameščen v zračnem kanalu. Če zraka ni dovolj, se plošča pregreje in lahko pregori. Menjava je draga in zapletena.
Pregled zunanje enote
Z rednim pregledovanjem okolice naprave se izognemo večini poletnih okvar. Pred ventilatorjem mora biti vsaj en meter praznega prostora, ob straneh in zadaj pa pol metra. Porezati je treba vse veje in visoko travo v neposredni bližini.
Nato preverimo še uparjalnik na zadnji strani. Posvetimo z baterijo. Če med aluminijastimi lamelami vidimo svetlečo kovino, je zraka dovolj. Če so prekrite s sivo ali rjavo plastjo prahu, pa je uparjalnik umazan. Takrat se naprava že precej muči.
Zakaj visokotlačni čistilec naredi več škode kot koristi
Ljudje se pogosto odločijo, da bodo umazanijo sprali kar z visokotlačnim čistilcem. Curek vode pod pritiskom je za mehke in tanke aluminijaste lamele poguben. Voda jih hitro zvije in splošči.
Sploščene lamele povsem zaprejo pot zraku. Tega se ne da več popraviti z ravnalnimi glavniki. Zamenjati je treba celoten uparjalnik, kar stane skoraj toliko kot nova zunanja enota. Uporabimo lahko le mehko krtačko, s katero prah nežno odstranjujemo v smeri lamel – od zgoraj navzdol, nikoli levo in desno.
Stroški zanemarjenega vzdrževanja
Slab pretok zraka takoj opazimo na računu za elektriko. Umazan uparjalnik zniža učinkovitost naprave za 20 do 40 odstotkov. Sistem porabi precej več elektrike za isto količino toplote ali hlada. Pri povprečni hiši to nanese tudi do 250 evrov več na leto.
Še dražje so okvare delov. Nov kompresor stane med 2000 in 3000 evrov, odvisno od modela. Zamenjava inverterske plošče pa od 600 do 1200 evrov. Redno vzdrževanje je v primerjavi s tem minimalen strošek.
Domače preverjanje v primerjavi s servisom
Skrb za okolico in odstranjevanje listja je naloga lastnika. Ko se na lamelah nabere trdovratna umazanija, pa potrebujemo serviserja. Pri čiščenju uporabljajo posebna alkalna sredstva, ki razgradijo umazanijo in ne poškodujejo aluminija ali bakra.
Serviser nato uparjalnik spere z nizkim pritiskom. Zraven preveri še delovne tlake plina in porabo elektrike. Kakovostne toplotne črpalke delujejo zanesljivo vrsto let, a le, če imajo dovolj zraka. Redni servis stane okoli 100 do 150 evrov in poskrbi, da naprava dela z maksimalnim izkoristkom.
