Poleti ogrevalne sisteme pogosto uporabljamo za ohlajanje. Pri preklopu na poletni režim pa se pogosto zgodi specifična napaka. Ta lahko močno poškoduje talne obloge in poslabša bivalne pogoje. Če temperaturo hladilne vode nastavite napačno, bo prišlo do kondenzacije in visokih obratovalnih stroškov.
Pasti prenizke temperature pri talnem hlajenju
Sodobni sistemi omogočajo reverzibilno delovanje. To pomeni, da lahko toplotne črpalke poleti hladijo vodo v ceveh in s tem ohlajajo prostore. Talno hlajenje pa deluje drugače kot klasične klime, saj se zrak ohlaja preko velike talne površine. Problem nastane takrat, ko želijo uporabniki na hitro ohladiti prostor in predtok vode nastavijo prenizko.
Temperatura vode v ceveh ne sme pasti pod določeno mejo. Poleti je v zraku precej vlage. Ko ta topel zrak zadene ob mrzla tla, se vlaga izloči v obliki kapljic. Gre za enak pojav kot pri rosenju hladnega kozarca na mizi.
Uničenje talnih oblog in pojav plesni
Kondenzacija na tleh povzroča zdrse in kvari videz prostora. Predvsem pa dolgotrajna vlaga trajno poškoduje parket. Ta se začne dvigovati in odstopati. Zamenjava parketa v povprečni dnevni sobi hitro preseže tisoč evrov. Vlaga ob tem ustvari odlične pogoje za plesen, ki se nabere pod letvicami in v kotih.
Sistemi imajo za zaščito pred takšnimi poškodbami vgrajen senzor rosišča. Po navadi je pritrjen na dovodno cev pri razdelilni omarici talnega gretja in zaznava vlago. Ko zazna pogoje za kondenz, ustavi hlajenje ali dvigne temperaturo dvižnega voda.
Včasih senzor rosišča sploh ni vgrajen. Lahko je tudi napačno povezan ali pa ga je nekdo izklopil. Takrat naprava slepo sledi nastavitvam. Vodo lahko ohladi celo na 10 stopinj Celzija, kar popolnoma uniči talne obloge.
Pravilne nastavitve za varno poletno delovanje
Talno hlajenje zahteva nekaj potrpežljivosti. Prostora ne more ohladiti za pet stopinj v eni uri. Njegov namen je vzdrževanje zmerno hladne klime. Preprečuje predvsem to, da bi se masivna konstrukcija objekta pregrela.
Koraki za pregled in optimizacijo sistema
Za osnovni pregled ne potrebujete posebnega znanja. Dovolj bo, če preverite zaslon notranje enote in pogledate v razdelilno omarico.
- Preverite ciljno temperaturo dvižnega voda. Pri talnem hlajenju je ne smete nastaviti pod 18 stopinj Celzija.
- Poglejte krivuljo hlajenja. Če je zunaj 35 stopinj, naj ima voda v sistemu od 18 do 20 stopinj.
- Na razdelilniku poiščite senzor rosišča. Prepričajte se, da je trdno pritrjen na cev in ima cele kable.
- Preverite merilnike pretoka v omarici. Voda mora krožiti po vseh odprtih vejah, da kje ne pride do premočnega ohlajanja.
Parametre spreminjajte postopoma. Betonski estrih počasi prilagaja svojo temperaturo, zato sistem za odziv na novo krivuljo hlajenja potrebuje vsaj 24 ur. Če nastavitve spreminjate vsakih nekaj ur, boste porušili ravnovesje in povečali porabo elektrike.
Zakaj račun za elektriko ob hlajenju nenadoma poskoči?
Napačne nastavitve uničujejo tla in močno dvignejo porabo. Če naprava na silo ohlaja prostor s prenizko temperaturo vode, je njena učinkovitost slaba. Kompresor mora delati s polno močjo. Poraba elektrike takrat strmo zraste.
Poraba je odvisna od temperaturne razlike med zunanjim zrakom in vodo. Pri zunanjih 35 stopinjah je optimalna temperatura vode 18 stopinj. Če jo sistem poskuša ohladiti na 10 stopinj, učinkovitost močno pade. Naprava bo za enako hlajenje porabila dvakrat več elektrike. V treh poletnih mesecih to pogosto pomeni od 200 do 300 evrov preplačila.
Veliko težavo predstavlja tudi slabo senčenje oken. Sonce skozi steklo vnese več toplote, kot jo lahko talni sistem odvzame. Če pravočasno spustite senčila, boste toplotno obremenitev skoraj povsem odpravili.
Kaj povzroča nevarno taktiranje kompresorja?
Pozorni bodite na pojav taktiranja. To pomeni, da se kompresor vklopi in deluje le nekaj minut. Voda v majhnem zalogovniku se hitro ohladi, zato se naprava izklopi. To se zgodi večkrat v eni uri. Največkrat so krivi zaprti termostatski ventili v sobah, ki preprečujejo kroženje hladne vode po hiši. Hladna voda ostane ujeta med zunanjo enoto in zalogovnikom.
Stalni zagoni kompresor močno obremenijo in mu skrajšajo življenjsko dobo. Če taktiranje traja dlje časa, se glavni motorni del uniči. Po izteku garancije boste za menjavo kompresorja hitro plačali več kot 1500 evrov.
Pametni termostati prinašajo lažen občutek varnosti
Ogrevalni in hladilni sistemi so danes pogosto povezani s pametnimi termostati in telefonskimi aplikacijami. Prek aplikacije vnesete želeno temperaturo 21 stopinj, zunaj pa jih je 35. Aplikacija to pošlje glavni enoti, ta pa takoj zniža temperaturo dvižnega voda na minimum.
V takšnem primeru naprava obide krivuljo hlajenja. Pametni termostat v dnevni sobi meri samo temperaturo zraka. Ne ve, kakšna je temperatura tal, in ne zazna točke rosišča na estrihu. Če sistem nima komunikacijskega modula za prenos podatkov s senzorja rosišča, bo pametna tehnologija povzročila kondenzacijo in uničila parket.
Pametnih termostatov vam ni treba odstraniti. Morate pa jih programsko omejiti. V aplikaciji ali na krmilniku določite spodnjo mejo temperature vode. Če boste prek telefona zahtevali premočno ohladitev, bo varnostna blokada preprečila padec vode pod 18 stopinj. Nastavitev te zaščite vas ne stane nič, reši pa vas pred drago menjavo talnih oblog in okvaro kompresorja.
Alternativa talnemu hlajenju prinaša drugačne izzive
Nekatere hiše imajo namesto talnega sistema stenske ali stropne konvektorje. Delujejo precej podobno kot klasične klime in zrak v prostor vpihujejo z ventilatorji. Imajo vgrajen odvod kondenza in zbirno posodo. Zato je lahko voda v njihovih ceveh precej bolj hladna, največkrat med 7 in 10 stopinj Celzija.
Konvektorji prostor ohladijo hitro, vendar zahtevajo redno čiščenje. Uporabniki pogosto pozabijo na zračne filtre in odtočne cevi. Če se filter zamaši, je pretok zraka manjši, izmenjevalec v konvektorju pa lahko zaledeni. Takrat začne iz naprave na tla ali pohištvo kapljati voda.
Pogosto se zamaši tudi odtočna cev za kondenz. Zaradi vlage se v njej razvijejo alge in nabere umazanija, voda pa se razlije po prostoru. Poleti morate vsaj enkrat na mesec očistiti filtre in preveriti odtok. Če na to pozabite, lahko voda uniči stene in poškoduje elektroniko pod napravo.
Kdaj je klic in prihod strokovnjaka nujen?
Vseh težav ne morete odpraviti sami. Nekateri znaki jasno kažejo na okvaro in takrat morate poklicati serviserja.
Če vidite napako na zaslonu, se je sistem ustavil z razlogom. Če boste alarm samo pobrisali in naprave ne boste popravili, lahko povzročite še večjo škodo. Resno opozorilo je tudi voda, ki teče iz notranje enote. Luža pod rezervoarjem pomeni težave s kondenzom v napravi ali pa okvaro preklopnega ventila.
Zaledenitev cevi zunanje enote poleti kaže na resno okvaro. Če manjka hladilno sredstvo, padeta tlak in temperatura uparjanja. Zato cevi zunanje enote zmrznejo tudi v največji vročini. Uhajanje plina pomeni, da sistem ne tesni. To mora serviser popraviti takoj.
Priprava sistema pred prvim vročinskim valom
Še preden zunanje temperature presežejo 30 stopinj, preglejte okolico zunanje enote. Naprava potrebuje prost pretok zraka. Spomladi se okoli nje nabere precej listja in prahu. Rešetke in lamele na hrbtni strani se hitro zamašijo s cvetnim prahom in topolovim puhom.
Če je izmenjevalec zamašen, ne more oddajati toplote iz hiše. Očistite ga z mehko krtačo ali ga previdno operite z nizkim pritiskom vode. Okoli enote porežite visoko travo in grmičevje, da bo zrak lahko krožil. Za normalno delovanje naprava okoli sebe potrebuje vsaj pol metra praznega prostora.
Vzdrževanje ohranja učinkovitost in varuje denarnico
Servisni pregledi podaljšajo življenjsko dobo opreme. Serviser pregleda tlak hladilnega plina, očisti izmenjevalce in preveri senzorje. Če je izmenjevalec zunanje enote umazan, slabše oddaja toploto. Zato bo motor bolj obremenjen in porabil več elektrike.
Letni servis po navadi stane od 100 do 150 evrov. Če varčujete pri vzdrževanju, boste kasneje plačali več. Majhna okvara senzorja pretoka stane 30 evrov. Če je ne popravite, bo sistem deloval pod veliko obremenitvijo in uničil invertersko ploščo. Popravilo te elektronike vas bo stalo od 500 do 800 evrov.
Pri uporabi hladilnega režima morate poznati osnove delovanja sistema. Temperaturo prilagajajte postopoma in skrbite za redno vzdrževanje sistema. Tako boste imeli poleti ugodno klimo v prostorih in se izognili visokim stroškom popravil.
