Primerjava klima in toplotna črpalka pokaže, da sta napravi sorodni: obe črpata toploto iz zunanjega zraka. Pri stanovanju s 60 kvadratnimi metri je klima za okoli deset tisoč evrov cenejša naložba, letni stroški ogrevanja pa se med rešitvama razlikujejo za manj kot sto evrov. Kdaj se vseeno splača dražja izbira, pokaže izračun. Več o tem v širšem pregledu o klimatskih napravah pred začetkom ogrevalne sezone.
Ali sta klima in toplotna črpalka res različni napravi?
Tehnično ne popolnoma. Klima tipa split je toplotna črpalka zrak-zrak: zunanja enota odvzema toploto zraku zunaj, notranja jo odda v prostor. Kadar se reče »toplotna črpalka«, se običajno misli na sistem zrak-voda. Ta toploto odda vodi, voda pa teče po radiatorjih, talnem gretju in v bojler za sanitarno vodo.
Razlika je torej v tem, kako se toplota razdeli. Klima greje prostor, v katerem visi notranja enota. Toplotna črpalka z vodnim sistemom greje celo stanovanje ali hišo, lahko pa pripravlja tudi toplo vodo.
Kaj pomenita COP in SCOP?
COP je razmerje med oddano toploto in porabljeno elektriko ob določenih pogojih. Pri COP 4 naprava iz 1 kWh elektrike pridela 4 kWh toplote. SCOP je ista vrednost, preračunana na celotno ogrevalno sezono, zato je za primerjavo bolj uporaben. Na evropski energijski oznaki klim je izračunan za povprečno evropsko podnebje (referenčna je Strasbourg), notranjost Slovenije pa je pozimi običajno hladnejša.
Koliko stane ogrevanje 60 m² v kWh in evrih?
Izračun temelji na treh predpostavkah. Stanovanje ima 60 m², povprečno izolacijo in potrebo po toploti okoli 80 kWh na kvadratni meter letno. To je 4800 kWh toplote na leto. Elektrika je vzeta po 0,18 EUR/kWh z vsemi dajatvami, dejanska cena pa je odvisna od pogodbe.
- Klima s SCOP 4,0 (kataloška vrednost): 1200 kWh elektrike, približno 216 EUR na leto.
- Ista klima z realnim SCOP 3,2: 1500 kWh, približno 270 EUR.
- Toplotna črpalka zrak-voda z radiatorji (voda 55 °C), SCOP 2,8: 1714 kWh, približno 309 EUR.
- Toplotna črpalka zrak-voda s talnim gretjem (voda 35 °C), SCOP 3,8: 1263 kWh, približno 227 EUR.
Vodni sistem je torej cenejši le tam, kjer dela z nizko temperaturo vode. Na starih radiatorjih, ki zahtevajo vročo vodo, je učinkovitost slabša kot pri klimi. Ima pa toplotna črpalka prednost, ki je seznam ne pokaže: sanitarno vodo za dve osebi (okoli 1500 kWh toplote na leto) pripravi za dodatnih 90 do 100 EUR. Klima vode ne greje, zato jo mora še naprej ogrevati bojler.
Kako se strošek razporedi po mesecih?
Ogrevanje ni enakomerno. Oktobra pade približno 6 % letne potrebe po toploti, okoli 290 kWh. Klima ob COP 4,2 za to porabi 69 kWh, kar je okoli 12 EUR. Januarja pride na vrsto približno petina, 960 kWh toplote. Pod ničlo COP pade na okoli 2,8, poraba naraste na 343 kWh in stane okoli 62 EUR. Januar je torej petkrat dražji od oktobra, zato kratek preizkus jeseni o zimskem računu pove malo.
Kdaj se dražja toplotna črpalka povrne?
V stanovanju z 60 m² skoraj nikoli. Montirana klima stane običajno med 1200 in 1800 EUR. Sistem zrak-voda z zunanjo enoto, hidravličnimi povezavami in bojlerjem pa po ponudbah med 10.000 in 15.000 EUR, brez subvencije Eko sklada, katere višina in pogoji se spreminjajo. Če je razlika v naložbi okoli 9000 EUR, letni prihranek pa največ 40 do 80 EUR, se vrnitev meri v desetletjih. Naprava do takrat izteče.
Pri plinskem ali oljnem kotlu je račun drugačen. Za plin po 0,10 EUR/kWh in pri izkoristku kotla okoli 92 % stane ogrevanje 60 m² okoli 520 EUR letno (4800 kWh toplote, deljeno z 0,92, pomnoženo z 0,10). Toplotna črpalka bi to znižala na 230 do 310 EUR. Prihranek je 200 do 300 EUR na leto, pri hiši s 150 m² sorazmerno več.
Kje ima vodni sistem jasno prednost?
Prednosti so konkretne, a omejene na nekaj primerov:
- Večja hiša ali več nadstropij. Ena notranja enota ne ogreje sobe za zaprtimi vrati, radiatorji ali talno gretje pa ogrejejo vsak prostor.
- Že vgrajeno vodno ogrevanje. Če ima hiša talno gretje ali predimenzionirane radiatorje, črpalka zrak-voda deluje s SCOP nad 3,5.
- Sanitarna voda. Isti sistem pokrije tudi tuširanje in kuhinjo.
- Hude zime. Pri −15 °C moč klime občutno upade, vodni sistemi v zimski izvedbi pa mraz bolje prenašajo.
Klima je boljša izbira, kadar poleti potrebujete hlajenje, v prehodnih obdobjih pa dogrevanje, vložiti pa želite čim manj. Če je treba preveriti SCOP in razpon delovanja pri nizkih temperaturah, ponudbe po zmogljivostih primerjate v katalogu klimatskih naprav. Odločitev naj sloni na stanovanju in ne na modi, saj lahko klima in toplotna črpalka za isti denar dasta zelo različno vrednost.
Najdražja napaka: zaupanje v kataloški COP
Največ napak nastane pri primerjavi brošur. Proizvajalci izpostavljajo najboljši COP, ki ga naprava doseže pri 7 °C zunaj, to pa v Sloveniji ni običajna januarska temperatura. Pogosto je ta vrednost 5,0, realni sezonski izkoristek pa blizu 3,0.
Razlika se izračuna zlahka. Pri COP 5,0 bi 4800 kWh toplote zahtevalo 960 kWh elektrike, pri realnih 3,0 pa 1600 kWh. To je 640 kWh več oziroma okoli 115 EUR na leto. Čez 15 let življenjske dobe naprave se nabere okoli 1700 EUR, več kot stane montaža klime. Primerjajte zato SCOP in podatek o moči pri −7 °C, ne najboljše številke s prve strani prospekta.
Kakšna je pravilna temperatura?
Pri ogrevanju zadostuje 20 do 21 °C. Vsaka dodatna stopinja poveča porabo za približno 6 %. Pri 25 °C namesto 21 °C je to okoli četrtina več, pri klimi iz našega primera približno 375 kWh oziroma 67 EUR na leto. Ventilator pustite na samodejnem načinu, nastavitev pa raje ohranjajte, kot da jo menjate iz dneva v dan.
Kaj je treba urediti pred sezono?
Jesen je pravi čas za pregled. Klima je poleti mirovala, v filtru pa se je nabral prah, ki zmanjšuje pretok zraka in izkoristek.
- Očistite filtre notranje enote in preverite, da zunanja enota ni ovita v listje ali zasuta.
- Ogrevanje preizkusite ob 10 do 12 °C zunaj, ne šele ob prvi zmrzali.
- Preverite odtok kondenza, da voda ob odmrzovanju ne zamrzne pod enoto.
- Pri toplotni črpalki zrak-voda preglejte tlak v ogrevalnem krogu in nastavite ogrevalno krivuljo na najnižjo še udobno temperaturo vode.
Kako se odločiti za 60 m²?
Pri stanovanju s 60 m², kjer poleti potrebujete tudi hlajenje, je klima ob manjši naložbi običajno ekonomsko premočna izbira. Sistem zrak-voda zmaga tam, kjer nadomešča plinski ali oljni kotel, kjer vodno ogrevanje že obstaja ali kjer je ogrevana površina večja od približno 100 m². V drugih primerih odloča izračun z lastno ceno elektrike in realnim SCOP, ne kataloška številka.
