Avgustovske noči so pogosto neznosno vroče, tudi ko se zunanji zrak že nekoliko ohladi. Vzrok je v stenah in izolaciji. Opeka in beton čez dan vsrkavata vročino in jo ponoči počasi oddajata nazaj v prostor. Odprta okna takrat ne pomagajo veliko, saj razlika v temperaturi ni dovolj velika za dober prepih. Zato pogosto potrebujemo klimatske naprave, da to odvečno toploto spravijo ven.
Kaj je tropska noč
Tropska noč pomeni, da temperatura zunaj ne pade pod 20 stopinj Celzija. V mestih, kjer se beton močno segreje, so te noči še hujše in trajajo dlje. Za telo je to naporno. Da bi lahko zaspali in prešli v globok spanec, se mora naša telesna temperatura nekoliko znižati.
Ko nam je vroče, se začnemo potiti. Temperatura pri tem sploh ni edina težava. Mnogo bolj nas ovira visoka vlažnost zraka. Topel zrak namreč zadrži veliko več vlage. Če vlažnost v spalnici preseže 60 ali 70 odstotkov, pot ne more več izhlapevati in hlajenje telesa se ustavi.
Vlaga in spanec
Znoj mora izhlapeti, da nas ohladi. Če se to ne zgodi, nam je vroče, srčni utrip se poviša in se premetavamo. Moderne klimatske naprave prostora ne le ohladijo, ampak ga predvsem učinkovito razvlažijo.
Ko topel in vlažen zrak potuje skozi klimo, se vlaga kondenzira na njenih hladnih delih in odteče ven. Že padec vlage s 75 na 50 odstotkov močno vpliva na to, kako čutimo vročino v prostoru.
- Prostor pri 25 °C in 50 % vlažnosti je prijeten.
- Prostor pri 22 °C in 80 % vlažnosti pa deluje zadušljivo.
Zato ni treba, da klimo nastavite na zelo nizko temperaturo. 24 ali 25 stopinj je ob nižji vlagi povsem dovolj za prijeten spanec, ne da bi vas zeblo.
Poraba elektrike ponoči
Veliko ljudi misli, da bo klima porabila ogromno elektrike, če bo delovala celo noč. To velja predvsem za stare on/off naprave, ki so se vedno zagnale s polno močjo, hitro ohladile sobo in se ugasnile.
Danes imajo klime inverterje in prilagajajo hitrost delovanja. Ko jo zvečer prižgemo, nekaj časa deluje močneje, da ohladi razgrete stene in pohištvo. Ko doseže nastavljeno temperaturo, se njena moč zmanjša in nato le še vzdržuje hlajenje.
Dejanski stroški
Med vzdrževanjem temperature povprečna naprava porabi med 150 in 250 vatov. To je podobno kot malo večji televizor ali tri stare žarnice.
Osem ur delovanja ponoči tako porabi okoli 1,6 kilovatne ure elektrike. Pri ceni 15 centov za kilovatno uro to pomeni dobrih 20 centov na noč oziroma približno sedem evrov na mesec. Učinkovitost hlajenja nam pove podatek SEER. Če ima naprava SEER 8.5, to pomeni, da za vsak kilovat elektrike iz prostora prečrpa 8.5 kilovatov toplote.
Ko klima ne zmore ohladiti prostora
Včasih naprava ne zmore ohladiti sobe, največkrat zato, ker je prešibka. Če v veliko dnevno sobo, ki je odprta proti hodniku in spalnici, namestimo klimo z močjo 2,5 kilovata, ta ne bo nikoli prešla v varčno vzdrževanje temperature.
Kompresor bo deloval s polno močjo, poraba bo velika, prostor pa še vedno ne bo dovolj hladen. Da je nekaj narobe, opazimo po naslednjih znakih:
- Naprava po dveh urah še vedno piha s polno močjo.
- Zrak iz notranje enote je toplejši od 12 °C.
- Vlažnost v prostoru ostaja nad 60 %.
Delovanje lahko preverite z navadnim termometrom, tako da izmerite razliko v temperaturi oziroma Delta T. Izmerite zrak, ki ga klima vsesa na vrhu, in tistega, ki ga izpiha na dnu. Razlika mora biti med 10 in 15 stopinj. Če je manjša, v sistemu verjetno manjka hladilni plin ali pa so filtri in izmenjevalec tako umazani, da ovirajo hlajenje.
Kam usmeriti zrak
Poleg temperature je pomembno tudi to, kako zrak kroži po sobi. Najpogostejša napaka je, da klimo usmerimo neposredno v posteljo.
Hladen zrak je težji in sam po sebi pada proti tlom. Če klimo usmerimo navzdol, ustvarimo močan lokalni prepih. Telo se med spanjem na to odzove z zategovanjem mišic, kar vodi do jutranjih bolečin v vratu ali križu. Za to pa ni kriva klima, ampak napačna nastavitev.
Pravilna nastavitev lamel
Lamele morajo biti obrnjene vodoravno proti stropu. Hladen zrak bo tako zaradi Coandovega učinka potoval tik pod stropom in se postopoma spuščal po prostoru. Če hitrost ventilatorja zmanjšate ali vklopite nočni način, bo hlajenje potekalo skoraj neopazno.
Nove klime so v nočnem načinu zelo tihe, saj proizvajajo od 18 do 21 decibelov hrupa. Za primerjavo, šelestenje listja dosega okoli 20 decibelov. Vendar lahko tudi najboljša klima postane glasna, če ni redno vzdrževana. Umazanija na ventilatorju hitro povzroči vibracije, ki se ponoči prenašajo po stenah in motijo spanec.
Za udobno spanje poleti moramo predvsem odvajati toploto, ki se čez dan nabere v stenah. Prav tako je nujno znižati vlago v sobi, da se telo lahko naravno hladi. Z navadnim vlagomerom in merilnikom porabe lahko hitro preverite, ali vaša naprava deluje pravilno. Tako boste spali v ohlajenem prostoru, brez visokih stroškov in zategnjenega vratu.
