Višje položnice za elektriko v zimskem času niso nujno običajne. Glavni razlog, zakaj ima toplotna črpalka pozimi visoko porabo, je pogosto napačno nastavljena bivalentna točka. To vodi do prepogostega vklapljanja pomožnih električnih grelcev. Pravilno nastavljena naprava deluje varčno tudi pod lediščem, zato skoki v porabi niso normalni.
Neopazno delovanje pomožnih električnih grelcev
Toplotne črpalke imajo vgrajen pomožni vir toplote, običajno električne grelce z močjo od tri do devet kilovatov. Ti pomagajo kompresorju šele takrat, ko so zunanje temperature zares nizke in osnovni sistem ne pokriva več toplotnih izgub. Težava pa je, če se ti grelci vklapljajo prehitro.
Temperaturna meja za vklop dodatnih grelcev se imenuje bivalentna točka. Če ostane na tovarniških nastavitvah ali je določena preveč previdno, je lahko nastavljena že pri nič stopinjah. Takoj ko zunaj zmrzuje, se aktivirajo grelci. Delujejo kot navaden kalorifer in za en kilovat toplote porabijo en kilovat elektrike, kar se hitro pozna na računu.
Naprava takrat izgubi svojo prednost. Namesto izkoristka s faktorjem tri ali štiri deluje s faktorjem ena. Poraba se lahko v samo nekaj dneh podvoji. Uporabnik tega ne opazi, saj je hiša še vedno topla. Da nekaj ni v redu, ugotovi šele ob prejemu položnice.
Kaj sporočajo senzorji temperature?
Da sistem ve, kdaj pognati grelce, potrebuje prave podatke. Zunanji senzor temperature pošilja te informacije krmilni enoti. Če je pokvarjen ali nameščen na napačno mesto, celoten sistem dobiva napačne ukaze.
Senzor na prepihu ali pod snegom lahko javlja, da je zunaj minus petnajst stopinj, čeprav je v resnici okoli ničle. Krmilna enota takrat preventivno vklopi grelce. Podobno se zgodi pri senzorjih pretoka in povratka v notranji enoti. Prevelika razlika v temperaturi vode sistemu namreč sporoča, da hiša prehitro izgublja toploto.
Samostojni pregled naprave pred klicem strokovnjaka
Nekaj osnovnih stvari lahko preverite sami. Najprej poglejte zaslon na notranji enoti ob dneh, ko so zunaj temperature okoli ledišča. Večina naprav prikazuje ikono za delovanje električnega grelca. Pogosto je to strela, spirala ali preprost simbol grelnika.
Osnovni koraki za hitri pregled sistema obsegajo:
- Preverite zaslon in poiščite ikono električnega grelca, če je zunaj več kot nič stopinj.
- Vizualno preglejte zunanjo enoto, ali se na lamelah nabira led.
- Preverite pritisk vode na manometru, ki naj bo med 1 in 1,5 bara.
- Zagotovite dovolj prostora okoli zunanje enote in odstranite ovire.
Če grelec sveti pri pozitivnih zunanjih temperaturah, nekaj ni v redu. Pri petih stopinjah sistem ne sme potrebovati dodatnih grelcev, tudi če je hiša slabo izolirana. Preglejte zunanjo enoto. Nekaj ivja na lamelah je povsem normalno, saj naprava s ciklom odtaljevanja to plast sproti topi.
Težava je, če je zunanja enota povsem okovana v led. To pomeni, da odtaljevanje ne deluje. Led zamaši uparjalnik in zrak ne more krožiti, zato naprava ne more črpati toplote iz okolice. Temperaturo v hiši takrat vzdržuje zgolj z električnimi grelci.
Vpliv megle in vlage na pogostost odtaljevanja
Zimsko vreme ustvarja različne pogoje delovanja. Toplotna črpalka ne porabi nujno največ energije ob jasnih dneh, ko je zunaj minus deset. Suh in zelo mrzel zrak je pogosto manjši problem kot temperature okoli ledišča v kombinaciji z vlago in meglo.
Vlaga pri dveh stopinjah nad ničlo hitro zmrzne na lamelah. Sistem mora zato pogosteje odtaljevati uparjalnik. Takrat obrne cikel – toploto vzame iz hiše in jo pošlje v zunanjo enoto. Za to potrebuje dodatno energijo. Če senzorji ne delujejo prav, se lahko cikel odtaljevanja ponavlja v nedogled. Hiša se ohlaja, sistem pa znova vklopi grelce.
Vloga pretoka vode in čistosti filtrov
Pretok vode v ogrevalnem sistemu je prav tako pomemben. Sistem ima vgrajen filter za nečistoče, na primer lovilec nesnage ali magnetni filter. Če se zamaši z rjo ali blatom, pretok vode močno pade.
Ob slabem pretoku toplotna črpalka ne more oddajati toplote v prostore. Kompresor se pregreva ali pa sistem napačno izračuna, da hiša potrebuje več energije. Zato vklopi grelce, čeprav je kompresor sam povsem v redu. Zaradi zamašenega filtra trpi tudi obtočna črpalka, ki tako porabi več elektrike. Čiščenje filtra je hitro opravilo za serviserja in občutno vpliva na manjšo porabo.
Razlike med talnim gretjem in radiatorji
Poraba je odvisna tudi od vrste ogrevalnih teles. Talno ogrevanje deluje kot velik zalogovnik toplote. Estrihi počasi oddajajo toploto, voda v sistemu pa ima običajno manj kot trideset stopinj. Skoki v porabi so tu redki. Kompresor deluje pri nizkih temperaturah in bivalentna točka se doseže kasneje.
Stari radiatorji so drugačni. Zahtevajo vročo vodo, pogosto med petinštirideset in petinpetdeset stopinjami. Ko zunanja temperatura pade na minus deset, mora kompresor ustvariti veliko temperaturno razliko. Učinkovitost naprave takrat pade. Pri slabo izolirani hiši se bo sistem pogosto zanašal zgolj na električne grelce.
Znižanje ogrevalne krivulje lahko precej zmanjša stroške. Radiatorji bodo na otip manj vroči. Če so prostori kljub temu dovolj topli, je bil ukrep smiseln. Pri nižjih temperaturah vode ima namreč kompresor boljši izkoristek.
Stroški zanemarjanja in cene rednega servisa
Redni letni servis običajno stane okoli sto do sto petdeset evrov. Serviser takrat očisti zunanjo enoto in preveri tlak plina. Pregleda tudi senzorje ter nastavi bivalentno točko in ogrevalno krivuljo.
Če je naprava celo zimo napačno nastavljena ali ima okvarjen senzor, elektrika hitro postane dražja. Razlika v porabi lahko nanese dvesto ali tristo evrov na zimo. Zaradi slabega odtaljevanja in stalne obremenitve trpi tudi kompresor, njegova menjava pa preseže tisočaka.
Pokličite strokovnjaka, ko opazite prepogosto delovanje grelcev, visoko porabo ali debel led na zunanji enoti. Naprednih servisnih nastavitev ne spreminjajte sami. Napačni vnosi lahko popolnoma ustavijo ogrevanje takrat, ko ga najbolj potrebujete. Redno vzdrževanje in opazovanje sistema sta osnova za dolgoročno in zanesljivo ogrevanje.
