Mansardna stanovanja se poleti hitro pregrejejo. Stene in stropi čez dan akumulirajo toploto ter jo ponoči oddajajo v prostor. Za učinkovito hlajenje ni dovolj le nakup najmočnejše klimatske naprave, ampak je treba upoštevati fizikalne lastnosti prostora.
Segrevanje pod streho
Strešna kritina se poleti lahko segreje na več kot 80 stopinj Celzija. Toplotna izolacija pod njo ustvari fazni zamik. Debelejši sloj izolacije ne ustavi toplotnega toka, le upočasni ga.
Po osmih do desetih urah izolacija preneha zadrževati vročino. Stropne mavčne plošče začnejo oddajati toploto v prostor. Hkrati se po stopnišču iz spodnjih nadstropij dviga topel zrak. Mansarda se tako segreva z dveh strani hkrati.
Težave z visoko zračno vlago
Visoka temperatura ni edini vzrok za slabo počutje. Pomembna je tudi relativna vlažnost. Ko temperatura preseže 28 stopinj in vlaga naraste nad 60 odstotkov, znoj s kože težje izhlapeva. Telo se tako ne more učinkovito ohlajati.
Če je v prostoru 25 stopinj in 70-odstotna vlaga, soba potrebuje predvsem razvlaževanje. Klimatska naprava mora zraku odvzeti vlago in jo odvesti ven. Ohlajen, a zelo vlažen zrak ustvari neprijeten občutek bivanja.
Težave s premočnimi klimatskimi napravami
Pogosta napaka pri opremljanju mansard je nakup premočne klimatske naprave. V majhne podstrešne prostore monterji včasih vgradijo klime z močjo sedem ali več kilovatov, kar močno poslabša bivalno ugodje.
Premočna naprava prostor prehitro ohladi. Kompresor deluje s polno močjo in zrak hitro doseže 22 stopinj. Termostat nato klimo izklopi. Ker stene in pohištvo ostanejo topli, se zrak kasneje spet zelo hitro segreje.
Zaradi kratkega cikla delovanja klima ne uspe razvlažiti zraka. Relativna vlažnost se ob ohladitvi zraka celo poveča. Tudi sodobni inverterski kompresorji imajo spodnjo mejo delovanja. Premočna naprava se bo pogosto vklapljala in izklapljala, kar poveča obrabo mehanskih delov in skrajša njeno življenjsko dobo.
Prednosti neprekinjenega hlajenja
Pravilno izbrana klima deluje drugače. Za 50 kvadratnih metrov veliko in dobro izolirano mansardo običajno zadošča 3,5 kilovata hladilne moči. Takšna naprava ob vročini deluje neprekinjeno več ur. Pri neprekinjenem delovanju se zrak počasi meša in učinkovito razvlažuje.
Če sistem zraku odvzame dovolj vlage, temperature ni treba močno spuščati. Pri 45-odstotni vlagi je 24 stopinj povsem prijetnih za spanje. Pri 70-odstotni vlažnosti in enaki temperaturi pa nam bo hitro postalo prevroče.
Namestitev klime pod poševno streho
Poševni stropi in nizki zidovi otežujejo pravilno usmerjanje zraka. Ker je hladen zrak težji, pada proti tlom. Če notranjo enoto namestimo preblizu poševnine, se zračni tok lahko prilepi ob strop. S tem zrak pospeši in na drugem koncu prostora povzroči prepih.
Napačna je tudi montaža enote v ozek hodnik. Hladen zrak se hitro odbije od nasprotne stene in vrne do naprave. Senzor v klimi zato zazna, da je prostor ohlajen, in kompresor ugasne, čeprav je sosednja soba še vedno vroča.
Izbira pravega mesta za vgradnjo
Klimatska naprava naj bo na mestu, kjer zrak neovirano potuje vsaj štiri metre. Najboljša je namestitev na najvišjo ravno steno. Lamele usmerimo vodoravno tik pod strop. Hladen zrak se bo tako počasi spuščal in mešal s toplim. Položaj naprave močno vpliva na učinkovitost hlajenja.
Poraba električne energije in učinkovitost
Porabo elektrike pri hlajenju določa sezonska energetska učinkovitost (SEER). Ta podatek pove, koliko kilovatnih ur hladilne energije naprava proizvede iz ene kilovatne ure elektrike.
Starejše klime imajo SEER okoli 5. Za 5 kilovatov hlajenja porabijo 1 kilovat elektrike. Boljši modeli dosegajo SEER 8,5 ali več.
Če mansarda potrebuje 5 kilovatov hladilne moči in klima deluje 800 ur na sezono, sistem odda 4000 kilovatnih ur hladilne energije. Naprava s SEER 5 bo porabila 800 kWh elektrike, kar pri ceni 0,20 evra za kilovatno uro znese 160 evrov. Naprava s SEER 8,5 bo porabila okoli 470 kWh. Strošek bo v tem primeru padel na 94 evrov.
V desetih letih delovanja se prihranek precej pozna. Naprave z višjo vrednostjo SEER običajno delujejo tišje in se bolje prilagajajo temperaturnim spremembam. V mansardi včasih potrebujemo hlajenje tudi pri zunanjih 25 stopinjah, ker se streha ohlaja precej počasneje kot zrak.
Kdaj sistem ne zmore ohlajati prostora
Nekaj znakov kaže, da klimatska naprava ne zmore zadostno ohladiti mansarde:
- Zunanja enota deluje s polno močjo več ur, temperatura v prostoru pa ostaja visoka.
- Iz klime se širi vonj po vlagi. To pomeni težave z odvajanjem kondenza ali pa zamazan zračni filter.
- Zračna vlaga v prostoru kljub hlajenju ostaja nad 70 odstotkov.
V teh primerih se prostor preveč segreva glede na moč naprave. Razlog so pogosto nezsenčena strešna okna. Standardno veliko okno ob direktnem soncu deluje kot 500-vatni grelec. Brez zunanjih senčil ima sistem zelo oteženo delo.
Načrtovanje hlajenja v mansardi
Pri nakupu klime za mansardo je treba upoštevati toplotne lastnosti stavbe. Če izpustimo preverjanje izolacije in lege oken, bo poraba elektrike prevelika, prostor pa preslabo ohlajen.
V večjih mansardah se pogosto obnese multi-split sistem z dvema manjšima notranjima enotama, saj se zrak bolj enakomerno razporedi. Pomaga lahko tudi nastavitev termostata, ki prostor začne ohlajati že zjutraj v izogib pregrevanju ob stenah.
Učinkovito hlajenje zagotavlja primerno temperaturo in ustrezno raven zračne vlage. Mansarda je tako poleti prijeten bivalni prostor, klimatska naprava pa deluje varčno in brez nepotrebnih obremenitev.
