
Stare podeželske hiše in zidanice so privlačne, a njihovo ogrevanje pozimi pogosto povzroča preglavice. Ker so ti objekti slabo izolirani, standardni ogrevalni sistemi niso vedno primerni. Pri občasni rabi so IR paneli pogosto dobra izbira, saj ponujajo ustrezno razmerje med udobjem, začetno investicijo in stroški delovanja.
Izzivi ogrevanja hiš z debelimi zidovi
Starejše kamnite hiše imajo debele zidove brez sodobne izolacije, zato se pozimi hitro podhladijo. Vlaga se nabira v ometu, prostori pa so mrzli. Mnogi pri prenovi najprej pomislijo na toplotno črpalko, saj velja za zelo učinkovito rešitev.
Pri občasni uporabi objekta pa se ta investicija redko izplača. Vgradnja toplotne črpalke v starejšo hišo zahteva precejšnje gradbene posege. Razbijanje tlakov za talno gretje ali napeljava cevi za radiatorje pomenita strošek, ki lahko hitro preseže petnajst tisoč evrov.
Če objekt uporabljate le nekaj tednov na leto, se takšen vložek ne bo povrnil. Prihranek pri porabljeni energiji ne odtehta visokih stroškov nakupa in vgradnje opreme. Zato je smiselno razmisliti o drugih možnostih ogrevanja.
Pomanjkljivosti radiatorjev in kaminov
Ena od možnosti so klasični električni radiatorji ali kaloriferji. Ti ogrevajo zrak, ki se nato dvigne pod strop. V starih hišah z visokimi stropi se zato pogosto zgodi, da je zgoraj zelo toplo, pri tleh pa ostaja hladno.
Električni radiator mora dolgo ogrevati zrak, preden se hladne stene sploh nekoliko segrejejo. Ko napravo ugasnete, se prostor hitro ohladi. Zrak slabo zadržuje toploto, stene pa je niso uspele akumulirati.
Kamin na drva ima visoko moč in ustvari prijetno vzdušje, vendar zahteva delo in vašo prisotnost. Prostor se ogreje šele nekaj ur po tem, ko zakurite. Če pridete na vikend le za kratek čas, so priprava drv, čiščenje pepela in čakanje na toploto lahko precej zamudni.
Prednosti infrardečega ogrevanja
IR paneli delujejo drugače, saj neposredno ne ogrevajo zraka, ampak predmete. Infrardeče valovanje potuje skozi prostor in se spremeni v toploto ob stiku s trdno površino.
- Stene se segrejejo in toploto počasi oddajajo nazaj v prostor.
- Zaradi toplejših tal je bivanje bolj prijetno.
- Toplota se shrani tudi v pohištvu, zato se soba ob zračenju ne ohladi tako hitro.
Takšen način ogrevanja je pri starih hišah zelo uporaben. Masivni zidovi pri konvekcijskem ogrevanju predstavljajo oviro, pri IR panelih pa pomagajo pri akumulaciji toplote. Ko prižgete panel, toploto na koži občutite hitro, čeprav je zrak v prostoru morda še vedno hladen. Občutek je podoben kot na sončen zimski dan na prostem.
Pravilno dimenzioniranje moči
Pri vgradnji IR panelov v starejše objekte je treba pravilno izračunati potrebno moč. Pogosta napaka je uporaba normativov za novogradnje, zaradi česar prostori ostanejo hladni, poraba elektrike pa je visoka.
Dobro izolirana hiša potrebuje 50 do 60 vatov moči na kvadratni meter. Stara kamnita hiša brez izolacije pa potrebuje več. Za ustrezno segrevanje občasno rabljenega prostora računajte na 100 do 120 vatov na kvadratni meter.
Trideset kvadratnih metrov velik bivalni prostor tako potrebuje vsaj 3600 vatov moči. To običajno dosežemo z namestitvijo treh panelov po 1200 vatov na strop. Tako se toplota enakomerno razporedi po prostoru. Stenska namestitev je tu manj primerna, saj pohištvo lahko zastira sevanje. Če je sistem prešibek, bo deloval ves čas, prostor pa se ne bo dovolj ogrel.
Ocena porabe in stroškov
Za boljšo predstavo si poglejmo primer petdeset kvadratnih metrov velike vikend hiše. Pri potrebi 120 W/m² objekt potrebuje 6 kilovatov (kW) skupne moči.
Če hišo uporabljate vsak vikend pozimi, ogrevanje deluje od petka popoldne do nedelje zvečer. Termostat uravnava temperaturo, zato paneli ne delujejo neprestano. V neizolirani hiši bodo za vzdrževanje 21 stopinj Celzija delovali približno 6 do 7 ur na dan.
To znese okoli 15 ur polnega delovanja na vikend. Pri moči 6 kW je poraba 90 kilovatnih ur (kWh). Štirje vikendi v mesecu pomenijo 360 kWh električne energije. Pri ceni elektrike 0,20 evra na kilovatno uro znaša mesečni strošek ogrevanja okoli 72 evrov.
V celotni zimski sezoni bi strošek ogrevanja pri takšni uporabi znašal od 300 do 400 evrov. Začetna investicija v IR panele za tak objekt stane med 1500 in 2000 evri. Razlika v primerjavi z nakupom toplotne črpalke lahko pokrije stroške elektrike za več let občasne rabe.
Vzdrževanje sistema
Pri ogrevalnih sistemih je treba upoštevati tudi stroške vzdrževanja. Toplotne črpalke zahtevajo servise in menjave filtrov, pri pečeh na drva pa so potrebni obiski dimnikarja. IR paneli teh stroškov nimajo. Ker ne vsebujejo gibljivih delov in ne uporabljajo vode, redno vzdrževanje ni potrebno.
Omejitve IR ogrevanja
Smiselnost uporabe IR panelov ima svoje meje. Infrardeče ogrevanje porabi toliko električne energije, kot je odda v obliki toplote.
Če bi neizolirano hišo iz prejšnjega primera uporabljali za stalno bivanje, bi stroški močno narasli. Sistem bi moral vzdrževati temperaturo vse dni v tednu. Zaradi toplotnih izgub skozi zidove bi paneli delovali 8 do 10 ur dnevno. Mesečna poraba bi presegla 1500 kWh, kar pomeni okoli 300 evrov stroška na mesec.
Pri stalnem bivanju v neizoliranem objektu ogrevanje na elektriko ni ekonomično. V takšnih primerih so ustreznejše rešitve toplotna črpalka, kotel na pelete ali celovita energetska sanacija stavbe.
Daljinsko upravljanje in vpliv na vlago
Električno ogrevanje je mogoče enostavno povezati s sodobnimi termostati. Ti omogočajo nadzor nad temperaturo na daljavo prek pametnega telefona.
Ogrevanje lahko prek aplikacije vklopite že dan pred prihodom. Ko prispete na vikend, je prostor topel, stene pa ogrete. Takšen način delovanja pomaga tudi pri zmanjševanju vlage v prostorih.
V zaprtih in neprezračenih starih objektih se vlaga hitro nabira. Ker paneli segrejejo stene, je njihova temperatura višja od okoliškega zraka, zato na površini ne prihaja do kondenzacije. S tem se zmanjša tveganje za nastanek plesni in propadanje ometa.
Pri občasno rabljenih starejših objektih so IR paneli praktična izbira. Omogočajo ogrevanje brez večjih gradbenih posegov in ob nižji začetni investiciji, hkrati pa zagotavljajo ustrezno bivalno udobje.