Poleti je smiselno razmišljati o ogrevanju. Trg ogrevalnih naprav je takrat poln oglasov, ki toplotne črpalke ponujajo kot rešitev za vse. V praksi pa je pred nakupom vredno narediti natančen izračun brez upoštevanja oglasnih obljub.
Matematika povprečne slovenske hiše
Veliko starih slovenskih hiš je bilo v zadnjih letih delno prenovljenih. Pri 150 kvadratnih metrov veliki dvostanovanjski hiši so lastniki na primer zamenjali okna in dodali osem centimetrov fasadne izolacije, streha pa ima osnovno izolacijo. Tak objekt ni več zelo potraten, do pasivnih standardov pa mu še veliko manjka.
Prej je takšna hiša za ogrevanje in toplo vodo porabila okoli 2000 litrov kurilnega olja. To danes nanese več kot dva tisoč evrov letnega stroška, zato mnogi razmišljajo o zamenjavi sistema. Postavi pa se vprašanje, ali se investicija dejansko povrne.
Realne številke na mizi
Toplotna črpalka zrak-voda, ki vodo v radiatorjih segreje na 55 stopinj Celzija, stane. Z montažo, bojlerjem, zalogovnikom in predelavo kotlovnice se cene gibljejo med 12.000 in 16.000 evri. Sistemov za osem tisoč evrov na trgu ni več.
Po odštetju subvencij Eko sklada je strošek še vedno precejšen. Če investicija iz lastnega žepa znaša 11.000 evrov, pri povprečnem grelnem številu 2,7 nova naprava porabi okoli 7400 kWh elektrike na leto.
Pri povprečni ceni elektrike to stane približno 1200 evrov. Letni prihranek pri ogrevanju je tako od 1000 do 1200 evrov. Investicija se povrne v približno desetih letih. Ta izračun pa velja pod določenimi pogoji, ki jih prodajalci pogosto zamolčijo.
Skrite pasti, ki jih v brošurah ni
Toplotne črpalke ne delujejo enako učinkovito skozi celotno zimo. Laboratorijski izkoristki so pogosto merjeni pri sedmih stopinjah nad ničlo. Pri zunanjih temperaturah pod ničlo pa grelno število takoj pade.
Težave se pojavijo okoli ledišča ob visoki zračni vlagi, ko zunanji uparjalnik hitro zaledeni. Sistem mora izvajati odtaljevanje, pri čemer obrne delovanje in jemlje toploto iz hiše. Če ni vgrajenega zalogovnika tople vode, se med odtaljevanjem radiatorji ohladijo in sobna temperatura v hiši začasno pade.
Bivalentna točka in zimski šoki
Vsak sistem ima bivalentno točko. To je zunanja temperatura, pri kateri kompresor ne pokrije več vseh toplotnih izgub stavbe. Takrat se vklopi električni grelec, ki deluje kot navaden kalorifer. Za en kilovat porabljene elektrike odda kilovat toplote.
Če je izbrana prešibka naprava, se grelec vklopi že pri nič stopinjah. V hujšem mrazu bo hiša sicer topla, račun za elektriko pa lahko preseže 400 evrov. Zato mora projektant pred nakupom izračunati toplotne izgube objekta in določiti ustrezno moč.
Kdaj naprava preprosto ni prava izbira
Vgradnja toplotne črpalke ni smiselna prav povsod. Slab finančen vložek predstavlja v teh primerih:
- Stavbe z debelimi kamnitimi zidovi brez fasadne izolacije.
- Objekti s starimi okni in neizolirano streho.
- Sistemi z majhnimi radiatorji, ki za gretje zahtevajo temperaturo vode nad 65 stopinj Celzija.
Visokotemperaturne črpalke sicer obstajajo, a je njihovo delovanje pod takšnimi obremenitvami neučinkovito. Poraba elektrike naraste, življenjska doba kompresorja pa se skrajša. V takšnih hišah je treba najprej poskrbeti za izolacijo podstrešja in menjavo oken. Šele ob manjši potrebi po toploti se menja vir ogrevanja.
Pri starejših hišah, kjer energetska prenova ni mogoča, je velikokrat bolje vgraditi kondenzacijski plinski kotel ali peč na pelete. Začetni stroški so nižji, sistem pa zagotavlja visoke temperature v radiatorjih ne glede na zunanji mraz.
Življenjska doba in stroški vzdrževanja
Stare peči na drva ali olje so pogosto delovale trideset ali štirideset let. Sodobna oprema pa vsebuje kompleksne hladilniške sisteme in elektroniko. Njihova življenjska doba je običajno od dvanajst do petnajst let.
Pri izračunu prihrankov je treba upoštevati amortizacijo. Če se nakup povrne v desetih letih, naprava pa deluje petnajst, ostane le pet let prihrankov pred novo zamenjavo opreme. Zato je izbira proizvajalca z zagotovljenimi rezervnimi deli pomembnejša od samega videza naprave.
Nujno je tudi letno vzdrževanje, ki vključuje pregled freonske inštalacije in čiščenje filtrov. Redni servis stane do 150 evrov letno. Brez vzdrževanja sistem deluje manj učinkovito, tveganje za okvare pa se poveča.
Problematika hrupa in medsosedskih odnosov
Zunanje enote premikajo velike količine zraka. Ventilator in kompresor nista neslišna, predvsem pri delovanju na polni moči. V strnjenih naseljih z majhnimi parcelami je umestitev zunanje enote zelo pomembna.
Postavitev naprave tik pod sosedovo okno hitro povzroči spore. Nekatere občine že zaostrujejo predpise glede dovoljenega hrupa na meji parcele. Napravo je treba postaviti stran od spalnih prostorov ali za oviro. Včasih je treba dokupiti še protihrupno kapo, kar dvigne končno ceno vgradnje.
Kaj pa poleti?
Pri reverzibilnih sistemih se pogosto oglašuje možnost hlajenja prostorov. Pri radiatorskem ogrevanju to v praksi ne deluje dobro. Če v radiatorje pošljemo hladno vodo, zračna vlaga kondenzira na kovini. Na tleh se nabere voda in pojavi se plesen.
Za hlajenje hiša potrebuje talno gretje ali ventilatorske konvektorje z urejenim odvodom kondenza. V hiši z radiatorji je zato poleti še vedno potrebna običajna klimatska naprava.
Odločitev, ki zahteva premislek
Toplotne črpalke so pri osnovno izoliranih hišah dobra izbira. Znižajo mesečne stroške ogrevanja in odpravijo potrebo po pripravi drv.
Pred vgradnjo pa so potrebne natančne izmere. Izvajalec mora oceniti izolacijo stavbe in izračunati vse potrebne parametre. Pravilno dimenzioniran sistem deluje zanesljivo, izbira izključno najcenejšega ponudnika pa običajno prinese težave z delovanjem in višje stroške elektrike.
