Konec poletja vedno prinese polne nabiralnike letakov za toplotne črpalke in ogrevalne sisteme. Ljudi pri menjavi vira toplote danes zanima predvsem gola matematika. Namesto marketinških obljub iščejo realne podatke o stroških.
Obljube na papirju in dejansko stanje
Prodajni prospekti pogosto obljubljajo povrnitev investicije v petih ali šestih letih. Ti izračuni navadno primerjajo zelo star kotel na kurilno olje z idealnim delovanjem toplotne črpalke v laboratorijskih pogojih. Dejansko stanje pri vas doma bo precej drugačno. Končni strošek je namreč odvisen od specifičnega objekta in lokalnega podnebja.
Toplotne črpalke so pri novogradnjah standard. Pri starejših hišah pa je potreben tehten premislek. Začetni stroški ne vključujejo le zunanje in notranje enote. Pogosto morate doplačati še za zalogovnik tople vode, predelavo cevi v kotlovnici, električarska dela ali celo nadgradnjo glavne električne omarice. Znesek na predračunu tako hitro zraste.
Profil tipične slovenske hiše
Vzemimo konkreten primer povprečne hiše iz devetdesetih let. Meri približno 150 kvadratnih metrov in ima srednje dobro izolacijo. Na fasadi je osem centimetrov stiropora, okna so dvoslojna, prostori pa se ogrevajo z radiatorji. Ne gre za energetsko potratno stavbo, a do sodobnih nizkoenergijskih standardov ji še veliko manjka.
Takšna hiša na leto porabi okoli 1600 litrov kurilnega olja. Pri trenutnih cenah to pomeni približno 1840 evrov stroška za ogrevanje in toplo vodo. Kvalitetna toplotna črpalka zrak-voda, prilagojena za radiatorje, z montažo vred stane okoli 13.500 evrov. Če odštejemo 2500 evrov subvencije Eko sklada, boste za nov sistem plačali 11.000 evrov.
Izračun dejanskih prihrankov
Stari oljni kotel ima izkoristek okoli 85 odstotkov. Za 1600 litrov olja hiša potrebuje približno 13.600 kilovatnih ur toplotne energije. Nova naprava mora proizvesti enako količino toplote.
Letno grelno število (SCOP) pri radiatorskem ogrevanju v našem podnebju redko preseže 2,6. Sistem bo torej iz omrežja porabil dobrih 5230 kilovatnih ur električne energije. Pri povprečni ceni elektrike je to okoli 940 evrov na leto. Prihranek pri energentu znaša 900 evrov.
Novi sistem omrežnine in fiksni stroški
Pri izračunih se rado pozabi na fiksne stroške in nov sistem obračunavanja omrežnine. Toplotna črpalka največ elektrike porabi v najhladnejših dneh, ko so omrežja najbolj obremenjena. Naprava zahteva precejšnjo priključno moč, zato boste morali v zimskih mesecih zakupiti višjo dogovorjeno moč.
Zaradi višje omrežnine se letni strošek poveča za 100 do 150 evrov. Upoštevati morate še obvezne letne servise za vzdrževanje garancije, ki stanejo od 80 do 120 evrov. Realni letni prihranek se tako zmanjša na približno 650 do 700 evrov.
Vpliv zimske megle in odtaljevanje
Slovenske zime niso problematične zaradi hudega mraza, saj naprave delujejo tudi pri minus petnajstih stopinjah. Večjo težavo predstavlja visoka zračna vlaga pri temperaturah okoli ledišča. Območja, kot sta Ljubljanska in Celjska kotlina, so pozimi pogosto ujeta v meglo.
Pri temperaturah med -2 in 3 °C vlaga v zraku povzroči hitro nabiranje ledu na zunanji enoti. Sistem mora zato redno izvajati cikle odtaljevanja. Toploto obrne in jo pošlje nazaj ven, da stopi led. V gosti megli se lahko naprava odtaljuje vsako uro. Takrat se porablja elektrika, hiša pa se ne ogreva. Izkoristek pade in račun za elektriko se poveča.
Kdaj menjava ni smiselna
Prehod na toplotno črpalko se finančno ne izplača tistim, ki imajo dostop do zelo poceni ali lastnega lesa. Plačati 11.000 evrov za nov sistem in nato še položnice za elektriko namesto brezplačnih drv nima smisla, razen če želite plačati zgolj za večje udobje.
Menjave se ne splača izvajati niti v primeru, če imate novejši in brezhibno delujoč plinski kondenzacijski kotel. Cene zemeljskega plina so se stabilizirale. Razlika v strošku energenta je premajhna, da bi se investicija v doglednem času povrnila.
Problematične so hiše s premajhnimi radiatorji. Da bi ogreli takšne prostore, mora biti voda v sistemu segreta na 65 ali 70 stopinj. Visokotemperaturne toplotne črpalke to zmorejo, a pri tem porabijo veliko elektrike. Strošek ogrevanja je lahko na koncu celo višji kot prej. Najprej bi morali poskrbeti za izolacijo fasade ali večje radiatorje, s čimer se začetna investicija podvoji.
Resnična doba povračila
Če vzamemo prej omenjeno hišo, investicija znaša 11.000 evrov. Realni letni prihranek z upoštevanjem omrežnine in servisa pa je 700 evrov. Vložek se bo povrnil v približno šestnajstih letih.
Življenjska doba sodobnega kompresorja v toplotni črpalki je ocenjena na dvanajst do petnajst let. Finančno se investicija torej pokrije ravno v času, ko boste verjetno morali plačati za prvo večje popravilo ali menjavo zunanje enote.
Udobje ima svojo ceno
Kljub dolgi dobi povračila imajo toplotne črpalke smisel za marsikateri objekt. Z odstranitvijo cisterne za olje pridobite prostor v kleti in se znebite neprijetnih vonjav. Ni več stroškov dimnikarja in naročanja energenta. Dobite avtomatiziran sistem, ki ga lahko upravljate na daljavo.
Pri menjavi ogrevanja ne gre samo za hitro povrnitev stroškov, ampak za posodobitev hiše. Če si želite čist in tih sistem ter ste zanj pripravljeni plačati, je toplotna črpalka smiselna izbira. Vseeno pa pred nakupom natančno izračunajte dejanske stroške.
